glava
     

Cilji vaje:

  • popraviti svetlost in kontrast slik,
  • spremeniti tonski obseg slik s pomočjo nivojev in krivulj,
  • popraviti barvno neuravnoteženost slik.

Svetlost in kontrast (Brightness-Contrast)

Ob uporabi funkcije se odpre okno, kjer je privzeta vrednost na novo odprte slike 0. Povečevanje ali zmanjševanje osvetljenosti naredi celotno sliko bolj svetlo oziroma temno. Povečanje kontrasta naredi sence bolj temne, svetlejše pike slike pa posvetli. Razlika med najtemnejši in najsvetlejšimi pikami se poveča. Nimamo vpliva na pike srednje sivih tonov. Boljši nadzor nad tonskim obsegom slike dobimo z uporabo nivojev in krivulj.

  1. Odpremo datoteko Dinozaver.jpg, ki se nahaja v mapi vaja3.
  2. V menijski vrstici izberemo Layers/Colors/Histogram. Histogram prikazuje tonski obseg slike. Vključimo linearni prikaz. Imamo veliko število temnih točk. Svetlih točk na sliki praktično ni.

f

  1. Izberemo Layers/Colors/Brightness-Contrast. Povečamo osvetljenost na 28. Graf histograma se pomakne v desno.

f

  1. Na podoben način povečamo kontrast. Graf se razširi.

f

  1. Boljše rezultate dosežemo z uporabo nivojev ali krivulj. Datoteko shranimo z imenom Kontrast.xcf. Uporabimo File/Save as.  

f

Nivoji (Levels)

Funkcija Levels je način upravljanja z RGB lastnostmi slike. Je odlično orodje za izboljšanje prostorskega videza slike. S premikanjem drsnikov histograma vplivamo na tonski obseg slike, ki je določen s porazdelitvijo od najtemnejših (črnih) pik do najsvetlejših (belih) pik slike. Z nivoji vplivamo na kontrast slike, pri čemer uravnavamo tudi srednje sive tone oziroma gamo.
Nivoji vplivajo na celotno območje histograma.

  1. S pomočjo nivojev bomo razširili tonski obseg slike.  Spreminjali bomo svetlost posameznih pik slike. Odpremo datoteko Dinozaver.jpeg.
  2. Izberemo Layer/Colors/Levels. Izberemo linearni prikaz grafa.
  3. Z levim drsnikom določimo jakost temnih pik, s srednjim drsnikom vplivamo na gamo (jakost srednjih tonov), z desnim drsnikom pa na jakost svetlih pik. Premaknemo drsnike tako, kot kaže slika.

f

Podobno lahko s pipetami določimo temne, srednje sive in svetle pike slike. V takšnem primeru bi izbrali temno pipeto in na sliki kliknili na področje čiste črne barve. Podobno velja za svetlo pipeto, kjer bi kliknili na belo obarvani del slike. Za določitev črnih ali belih delov slike lahko uporabimo Info Window (View/Info Window).  

f

f

Z drsnikom Ouput Levels dosežemo nasproten učinek od drsnikov Input Levels.

S klikom na gumb Auto program avtomatsko ponastavi drsnike v posameznih kanalih glede na histogram.

Krivulje

Krivulje nam za razliko od nivojev  omogočajo nadzor nad jakostjo barv in osvetljenostjo pik v vsaki točki slike. Prav tako nam omogočajo nadzor barv posameznih RGB kanalov in prosojnosti.
So idealni pripomoček za spreminjanje barv in osvetljenosti dela ali celotne slike.
Ko zaženemo funkcijo, se nam odpre okno s poševno linijo. Krivulja predstavlja osvetljenost (Value) pik vseh treh barvnih kanalov RGB slike. Osvetljenost (Value) v tem primeru ni enaka osvetljenosti barvnega kroga HSV. Način delovanja krivulje je podoben funkciji Threshold, kjer levi del grafa predstavlja temnejše pike slike, desni del pa svetlejše pike. Srednji del grafa predstavlja razpon (gradient) srednje sivih tonov (gama). Krivulja prikazuje, kako so posamezne pike celotnega tonskega obsega osvetljene.

f

f  

Barvna uravnoteženost

Fotoaparat ne zazna vedno pravih barv. Pri fotografiranju v notranjosti stavbe, kjer imamo umetno svetlobo, dobimo rumeno obarvane fotografije. Pri fotografiranju pod fluorescentno svetlobo, dobimo modro obarvane fotografije. Do barvne neuravnoteženosti pride pri nepravilni nastavitvi temperature svetlobe.

Odtenek-Nasičenost (Hue-Saturation)

S programom lahko na več načinov uravnavamo barvno uravnoteženost slik. Najpreprostejši način je z uporabo Colors/Hue Saturation.
Odtenek (Hue) predstavlja barvo pike (pixel), nasičenje določa jakost (Saturation) barve, osvetlitev (Value) določa kako svetla ali temna bo barva. Barvne odtenke slike spreminjamo z enim drsnikom (Hue). Že majhne spremembe vrednosti Hue poskrbijo za barvno uravnoteženost slike.
Pri spreminjanju Hue ob vključenem stikalu Master, se vse pike slike obarvajo glede na to za koliko smo zavrteli barvni krog HSV. Če želimo spremeniti samo barvo dela spektra, potem najprej označimo eno od barv spektra.  Pozor HSV ni RGB, kar pomeni, da z vključenim stikalom rumene barve spektra še ni nujno, da bomo vplivali na spreminjanje rumeno obarvanih delov slike.

f

Pri vključenem stikalu na primer rumene barve, barvni krog HSV začne od čiste rumene barve (oranžne sence niso vključene) in se približuje zeleni. Spreminjanje kateregakoli parametra HSV vpliva na dele slike, ki se nahajajo v rumeno-zelenem delu barvnega spektra. Rumene pike tako postajajo vse bolj zelene, prvotno zelene pika pa še bolj zelene. Če želimo vplivati na rumene pike, ki se v barvnem spektru približujejo rdeči barvi, potem moramo vključiti stikalo rdeče barve. Z vključenim stikalom rdeče barve vplivamo na pike, ki se v spektru nahajajo med čisto rdečo in rumeno barvo. 
Takšen način spreminjanja barv je praviloma zelo primeren za večino slik. Če nam spreminjanje barv dela preglavice, potem namesto HSV uporabimo funkcijo vrtenja barvnega spektra (Filters/Colors/Colormap).

  1. Odpremo datoteko Osor.jpg, ki se nahaja v mapi vaja3.
  2. Vključimo prikaz plasti; izberemo Dialogs/Create New Dock/Layers…
  3. Kreiramo kopijo osnovne plasti.
  4. f

  5. Na sliki popravimo izrazitost barv. Izberemo Layers/Colors/Hue Saturation. Najprej popravimo pike obarvane z rdečo barvo. Vključimo stikalo rdeče barve in pomaknemo drsnik Saturation na vrednost 30. Pozor: velike spremembe Hue ali Lightness povzročijo zrnatost slike.
  6. f

  7. Vključimo stikalo rumene barve in pomaknemo drsnik Lightness na 6, Saturation pa na vrednost 23.
  8. f

  9. Vključimo stikalo ciano modre barve (C) in pomaknemo drsnik Lightness na -3 ter  Saturation na vrednost 21
  10. f
    .

  11. Vključimo stikalo Master (hkrati spreminjamo vrednosti vseh barvnih kanalov) in pomaknemo drsnik Hue na -3, Lightness na 8 ter  Saturation na vrednost 10.
  12. f

  13. Pri vključenem stikalu Master lahko drsnik Saturation še bolj pomaknemo v desno, vendar s prenasičenimi barvami dobimo sliko razglednice.

f

Včasih želimo spremeniti barvo oziroma ton samo določenega dela slike, v takem primeru moramo uporabiti masko oziroma izbiro.

Uravnovešanje barv (Color balance)

Color Balance je podobno kot Hue-Saturation orodje za popravljanje barvne neuravnoteženosti. Za razliko od Hue-Saturation je veliko manj agresiven. Pri Color balance spreminjamo barve pik v posameznih tonskih obsegih.

  1. Odpremo datoteko mesto_a.jpg, ki se nahaja v mapi vaja3.
  2. Prilagodimo tonski obseg slike; izberemo Layers/Colors/Levels.
  3. f

  4. Popravimo barvno neuravnoteženost srednje svetlih pik; izberemo  Layers/Colors/Color Balance.
  5. f

  6. Popravimo barvno neuravnoteženost temnih pik; zopet izberemo  Layers/Colors/Color Balance.
  7.  

    f

  8. Sliko shranimo kot Gimpovo datoteko s končnico xcf.

 

f

Spreminjanje barvne uravnoteženosti s krivuljami in nivoji

Z nivoji lahko spreminjamo tudi barvno neuravnoteženost. Za razliko od nivojev, ki vplivajo na celoten tonski obseg, krivulje lahko vplivajo samo na izbrani del tonskega obsega.

  1. Odpremo datoteko Bar.jpg (mapa vaja3).
  2. Prilagodimo tonski obseg slike; izberemo Layers/Colors/Levels.
  3. f

  4. Podobno uredimo barvne kanale. S pomočjo spustnega seznama Channel izberemo barvni kanal. Ko odpremo barvni kanal, levi del grafa (temnejši) predstavlja pike z manj barve odprtega kanala, desni del pa pike z več barve. Podobno velja, če odpremo kanal prosojnosti (Alpha), kjer temnejši del grafa predstavlja večjo prosojnost.  
  5. f

    f

  6. Povečamo nasičenje barv; uporabimo Layer/Colors/Hue-Saturation.
  7. f

    f

  8. Popravimo perspektivo slike; izberemo Tools/Transform Tools/Perspective. Pri spreminjanju perspektive si lahko pomagamo s pomožnimi črtami ali mrežo.
  9. f

  10. Nazadnje sliko obrežemo. Najprej s pravokotno izbiro določimo del slike, ki mora ostati; uporabimo Tools/Selection/Rect.
  11. Ko je del slike izbran, v menijski vrstici izberemo Image/Crop Image.

f

Izboljšanje slik s pomočjo seznama Auto

Seznam Auto vsebuje funkcije za avtomatsko korekcijo slabše osvetljenih slik.

Equalize
Skuša razširiti barvni obseg slike glede na jakost širšega tonskega obsega. Praviloma funkcije ne uporabljamo. Včasih omogoča prikaz podrobnosti, ki jih sicer ne bi opazili.

White Balance
Funkcija skuša barvno uravnotežiti sliko. Barvna neuravnoteženost slike nastane zaradi slabega ravnovesja beline. Ta funkcija ne deluje na črnobelih slikah.  

Color Enhance
Poveča jakost barv; običajno preveč.

Normalize
Omogoča korekcijo osvetlitve premalo osvetljenih slik. Funkcija ne deluje dobro pri izrazito temnih slikah ali pri slikah z izrazito tonsko neskladnostjo.
Normalize je funkcija, ki jo večkrat uporabimo za izboljšanje predvsem skeniranih slik.

Stretch Contrast and Stretch HSV

Funkciji sta podobni funkciji Normalize. Funkciji avtomatsko povečata kontrast slike. Način razširitve kontrasta temelji na osnovi RGB ali HSV barvnega modela. Funkciji nam odlično pomagata pri odstranitvi barvne neuravnoteženosti
Auto Stretch HSV večkrat uporabimo pri izboljšanju starejših slik. Delovanje funkcije lahko preverimo s histogramom pred in po uporabi funkcije.
Contrast Auto Stretch uporabimo predvsem, ko želimo odstraniti neželen odtenek cele slike. Podobno kot Auto Steetch ga uporabimo za izboljšanje slabih ali obledelih slik.

 

Navodila
Uvod
GIMP - 01 - Namestitev programa
GIMP - 02 - Osnovni popravki fotografij 1
GIMP - 03 - Osnovni popravki fotografij 2
GIMP - 04 - Retuširanje fotografij
GIMP - 05 - Delo z izbirami
GIMP - 06 - Plasti
GIMP - 07 - Maske, Kanali, Poti
GIMP - 08 - Filtri

Izhod

na vrh