glava
     

Cilji vaje:

  • definirati spletišče s čarovnikom Adobe Dreamweaver CS3,
  • nastaviti parametre spletišča,
  • uporabljati orodjarno spletišča,
  • organizirati spletišče.

 

Spletišče

V naših dosedanjih vajah smo izdelali že kar nekaj spletnih strani. Te strani bi radi združili v spletišče in jih medsebojno povezali s povezavami.

Priporočljivo je, da spletišče, preden ga začnemo graditi, definiramo. Adobe Dreamweaver bo tako znal pravilno postaviti povezave. Definiranje spletišča naj bo zato vedno naš prvi korak pri delu z novim projektom.

Definiranje novega spletišča

Vsako spletno mesto ima svoj korenski imenik ali mapo. To je glavni imenik, v katerem so datoteke in druge mape spletišča. Ko definiramo spletišče, Adobe Dreamweaver razume njegovo zgradbo in zna pravilno postaviti povezave do datotek. V primeru, da želimo v spletišče vstaviti predmet, npr. sliko, ki ni shranjena v spletišču, Adobe Dreamweaver ne bo znal pravilno postaviti povezav, zato se na sliko ne bo pravilno skliceval in je ne bo znal prikazati.

Novo spletišče moramo definirati za vsak projekt, ki ga bomo začeli izdelovati. Tudi če so projekti sorodni, je smotrno definirati več spletišč, saj bomo lažje upravljali projekte z manjšim številom datotek kot velike in zelo obširne projekte.

Definiranje novega spletišča s čarovnikom

Adobe Dreamweaver CS3 nam omogoča definiranje spletišča v meniju Site (Spletišče), kjer lahko načrtujemo, izdelujemo in upravljamo spletišča:

  • New Site. - definiramo novo spletišče,
  • Manage Sites. - urejamo in upravljamo obstoječa spletišča.

Ko izberemo v meniju Site možnost New Site. se nam odpre okno Site Definition, ki ima dva zavihka Basic (osnoven) in Advanced (napreden). Izberemo zavihek Basic, v katerem nas bo čarovnik popeljal skozi postopek definiranja spletišča. Kasneje se lahko kadarkoli vrnemo in spremenimo ali posodobimo podatke o spletišču.

1. korak: v prvem koraku čarovnika za definiranje spletišča moramo poimenovati spletišče in določiti spletni naslov le-tega. Mi bomo spletišče poimenovali e-Rid. Naš spletni naslov pa bo http://localhost/eRid/. Za strežnik bomo uporabili kar lokalni spletni strežnik IIS operacijskega sistema Windows XP Profesional. Če strežnika nimamo nameščenega, pustimo polje spletnega naslova prazno.

s

2. korak: v drugem koraku nas čarovnik sprašuje, če bomo uporabljali strežniške tehnologije, kot so npr. ColdFusion, ASP.NET, ASP, JSP ali PHP.
Ker bomo mi izdelovali samo HTML dokumente bomo izbrali opcijo No, I do not want to use a server technology., kot kaže slika.

s

3. korak: v tretjem koraku čarovnika navedemo, kje bodo shranjene datoteke našega spletišča. Spletišče, ki ga urejamo z Adobe Dreamweaverjem, je naše delovno spletišče in ne tisto, ki ga bodo obiskovalci videli v medmrežju. Delovne datoteke lahko shranimo v računalniku ali pa v oddaljenem strežniku. Mi bomo izbrali opcijo Edit local copies on my machine, then upload to server when ready (recommended), kot kaže slika.

s

Če v imenih datotek in map uporabljamo presledke, ločila ali posebne znake, se lahko v nekaterih spletnih strežnikih pojavijo težave. Namesto presledkov v imenih uporabljamo podčrtaj. Vedeti moramo tudi, da nekateri strežniki ločijo med malimi in velikimi črkami.

4. korak: v četrtem koraku čarovnika moramo določiti način povezave do spletnega strežnika in mesto, kamor bomo shranili datoteke na strežniku. Če strežnika nimamo, bomo izbrali opcijo None.

s

Na voljo imamo še izbire:

s

V primeru, da imamo nameščen lokalni strežnik, npr. IIS, bomo izbrali opcijo Local/Network. V tem primeru moramo določiti tudi mesto, kamor bomo shranjevali datoteke na strežniku, kot prikazuje slika.

s

5. korak: v petem koraku čarovnika se prikaže povzetek nastavitev našega novega spletišča. Za dokončanje kliknemo gumb Done.

s

Nastavitve parametrov spletišča

Nastavitve spletišča lahko v vsakem trenutku spremenimo, tako da v meniju Site izberemo Manage Sites.. V oknu Manage Sites izberemo naše spletišče.

s

S klikom na gumb Edit se vrnemo v čarovnika, s katerim smo definirali spletišče. Tokrat izberimo zavihek Advanced,ki odpre drugačen pogled na parametre spletišča, katere smo vnesli s čarovnikom. Na levi strani okna so kategorije. Ko izberemo kategorijo, se na desni strani prikažejo njene lastnosti.

s

Za naše spletišče bomo nastavili še privzeto mesto slik. To storimo tako, da v kategoriji Local Info (krajevni podatki) kliknemo na gumb mape ob polju Default images folder:. V oknu Choose local images folder označimo in odprimo mapo slike in s klikom na gumb Shrani potrdimo izbiro.

s

Uporaba orodjarne spletišča

Orodjarna spletišča nam omogoča brskanje po datotekah v računalniku. V meniju izberemo področje brskanja oz. spletišče, kot kaže slika.

s   s

Ko izberemo v meniju spletišče, ki ga želimo prikazovati, se nam pojavi še desni meni v katerem izbiramo načine, kako naj bodo prikazane datoteke spletišča. Na voljo imamo izbire:

  • Local view - prikaz krajevnih datotek v računalniku,
  • Remote view - prikaz oddaljenih datotek v strežniku,
  • Testing server - prikaz oddaljenih datotek strežnika, ki izvaja skripte,
  • Map view - prikaz karte spletišča.

s

Orodjarna spletišča nam ponuja tudi nekaj gumbov s katerimi lažje upravljamo spletišče:

  • poveži/prekini povezavo s strežnikom,
  • osveži prikaz datotek,
  • dobi datoteke iz strežnika,
  • pošlji datoteke na strežnik,
  • .

s

Desni gumb v vrstici z gumbi v orodjarni spletišča nam orodjarno razširi čez celotni zaslon. Orodjarna spletišča ima sedaj dve podokni. V desnem podoknu so po privzetih nastavitvah prikazane krajevne datoteke v računalniku, v levem pa oddaljenega spletišča v strežniku.

s

V našem primeru oddaljenega strežnika še nismo definirali, zato je levo podokno prazno.

Nove datoteke in mape v spletišče lahko dodajamo kar preko orodjarne spletišča. To storimo tako, da desno kliknemo na korenski imenik spletišča in izberemo New File oziroma New Folder, kot kaže slika.

s

Organiziranje spletišča

Pred izdelavo spletišča je potrebno razmisliti o ureditvi datotek spletišča. Prav hitro se namreč zgodi, da še tako majhno spletišče postane neobvladljivo, če vse datoteke zmečemo v eno mapo. Priporočljivo je, da imamo slike v svoji mapi, prav tako tudi ostale elemente kot so video, zvok, skripte. Če je projekt velik, je smiselno spletišče razdeliti na več odsekov. Datoteke, ki so povezane s projektom, pa niso del spletišča, hranimo izven področja spletišča.

Na disku imam mapo z imenom Spletni projekti, v kateri so nanizani projekti. Vsak projekt ima svojo podmapo. V tej podmapi pa sta še dve mapi in sicer mapa gradivo, v kateri so shranjeni vsi dokumenti, ki so povezani s projektom pa niso del spletišča, in mapo www, ki jo Adobe Dreamweaver razume kot korenski imenik tega spletišča. 

s

 

Navodila
Uvod v svetovni splet
Dreamweaver - 01 - Spoznavanje programa
Dreamweaver - 02 - Izdelava osnovne spletne strani z besedilom
Dreamweaver - 03 - Dodajanje slik
Dreamweaver - 04 - Tabele
Dreamweaver - 05 - Ogled in spreminjanje kode HTML
Dreamweaver - 06 - Definiranje spletišča
Dreamweaver - 07 - Postavitev strani
Dreamweaver - 08 - Priprava in uporaba predloge
Dreamweaver - 09 - Povezave
Dreamweaver - 10 - Izdelava slikovnih kart in navigacijskih vrstic
Dreamweaver - 11 - Dodajanje večpredstavnostnih datotek
Dreamweaver - 12 - Izdelava spletnega foto albuma
Dreamweaver - 13 - CSS
Dreamweaver - 14 - Prenos spletišča na strežnik
NVU - 01 - Spoznavanje programa
NVU - 02 - Izdelava osnovne spletne strani z besedilom
NVU - 03 - Dodajanje slik
NVU - 04 - Tabele
NVU - 05 - Povezave
NVU - 06 - CSS
NVU - 07 - Spletišče
NVU - 08 - Objava spletišča

Izhod

 

na vrh