glava
     

Cilji vaje:

  • namestitev programa,
  • obvladati uporabniki vmesnik,
  • spoznati zgradbo komponente,
  • narisati enostaven elektrien nart,
  • izdelati enostaven nart tiskanine.

Predstavitev programa Eagle

Program Eagle je namenjen nartovanju tiskanih vezij. Program je sestavljen iz modulov za risanje elektrinih nartov (SCH), risanje tiskanin (PCB) in avtomatskega povezovalnika (Autoruter). Simboli in podnoja elektronskih komponent se nahajajo v knjinici. Program nam omogoa izdelavo lastnih knjinic in elektronskih komponent. Vgrajeno ima tudi funkcijo preverjanja pravilnosti povezav (ERC - electrical rules check in DRC - design rules check). Glavna odlika programskega paketa pa je zmogljiv Autoruter, ki izvede avtomatsko povezovanje komponent oziroma podnoij. Za laje razumevanje bomo elektronsko komponento razdelili na grafini simbol (predstavitev komponente v SCH) in na podnoje (predstavitev komponente v PCB). Simbol in podnoje morata biti med seboj povezana v komponento (device).
Brezplano razliico programa si lahko prenesemo iz medmreja (http://www.cadsoft.de/). Omejitve takne verzije programa so v velikosti tiskanega vezja (100 mm x 80 mm), tevilu strani narta (1 stran) in v tevilu plasti tiskanine (dve plasti).

Delovno okolje

Nadzorna ploa (Control Panel)

f

Ob startu programa se pojavi okno Nadzorne ploe (Control Panel) programa Eagle. S pomojo Nadzorne ploe upravljamo z nastavitvami in datotekami programa. Drevesna struktura prikaza map in datotek nam omogoa pregledno urejanje datotek. Nadzorna ploa omogoa uporabo funkcije Potegni in spusti (Drag and Drop) tudi med razlinimi moduli programa.

Knjinica

f

V mapi Libraries imamo mape posameznih knjinic z elektronskimi komponentami (elektronska komponenta je sestavljena iz simbola in podnoja). S klikom na mapo Libraries se prikaejo mape knjinic. Zelene pike poleg imen map oznaujejo, da je knjinica aktivna in jo lahko uporabljamo v SCH-ju ali v PCB-ju. S klikom na zeleno piko knjinico izkljuimo. V tem primeru knjinica ni ve aktivna in je ne moremo uporabljati. Tudi funkcija za iskanje komponent (Search) nam ne bo prikazala komponente, ki se nahaja v izkljueni knjinici. Z dvoklikom odpremo mapo in izberemo eleno komponento. V desnem oknu se nam pokae simbol komponente, opis in podnoje. Doloene komponente imajo lahko ve podnoij, v takem primeru v desnem oknu lahko izbiramo med razlinimi podnoji. e imamo odprto okno SCH ali PCB, potem lahko enostavno povleemo komponento iz knjinice na delovno povrino.
Seveda lahko kreiramo tudi svoje knjinice.  

Pravila nartovanja tiskanine (Desig rules)
Pri nartovanju tiskanin lahko nastavitve, ki jih uporabljamo pri nartovanju tiskanine (PCB), shranimo v posebno datoteko s konnico *.dru. e datoteke nismo kreirali, potem program pri preverjanju tiskanine uporabi privzeto datoteko.

Uporabniki programki (User Language Programs)
V mapi se nahajajo mape z uporabnikimi programi (*.ulp), skriptami (*.scr) in CAM opravila za generiranje datotek za izdelavo tiskanine. Izvoz datotek oziroma mape datotek lahko spremenimo tako, da v menijski vrstici kliknemo Options/Directories in izberemo drugo mapo.

Projekti (Projects)
Elektrien nart (SCH), nart tiskanega vezja, knjinice, ki se nanaajo samo na projekt, datoteke s skriptami . obiajno shranjujemo v posamezne mape, ki se nahajajo v mapi Projects. Obiajne mape ali mape, ki vsebujejo ve map s projekti, so obarvane rumeno, projektne mape pa rdee.

Desno od mape se nahaja ti. marker, ki je lahko obarvan sivo ali zeleno. Zeleno obarvan je trenutno izbran projekt. S klikom na sivi marker se bo odprl nov projekt (naloita se tako SCH kot PCB) prejnji pa zaprl. e imamo vkljueno stikalo samodejnega shranjevanja, se bodo ob zapiranju projekta spremembe avtomatsko shranile. Samodejno shranjevanje vkljuimo v oknu Backup (Options/Backup).

f

Nov projekt odpremo tako, da v menijski vrstici Nadzorne ploe kliknemo File/Open/Project ali File/New/Project. Obiajno pa nov projekt ali posamezne dele projekta odpremo s klikom na desno tipko in izbiro v prironem seznamu.

Nastavitve programa


S pomojo Nadzorne ploe doloimo nastavitve programa. V menijski vrstici kliknemo Options ter izberemo eno od monosti.
Z izbiro monosti Directories doloimo poti do map, v katere se bodo shranjevale datoteke projektov, knjinic, skriptov, uporabnikih programkov .
S pomojo monosti Backup doloimo tevilo kopij (backup level) in as shranjevanja. Backup datoteke imajo razline konnice (za SCH s#x, za PCB b#x, knjinica l#x ...), pri emer ima zadnja shranjena datoteka za x vrednost 1.
Monost User Interface nam omogoa dostop do nastavitev uporabnikih vmesnikov.
Med posameznimi okni programa se lahko premikamo s kombinacijo tipk ALT+ TAB ali ALT+0, ALT+1 .).

  1. Kreiramo mapo EagleVaje. Odpremo mapo Projects. Z desnim klikom na mapo Projects v prironem seznamu izberemo New Folder. Mapo poimenujemo in potrdimo s pritiskom na potrditveno tipko (Enter).
  2. V mapi EagleVaje kreiramo nov projekt z imenom Vaja1. Z desnim klikom na mapo EagleVaje v prironem seznamu izberemo New projects. Projekt poimenujemo in potrdimo s pritiskom na tipko za potrditev vnosa (Enter).

f

  1. Odpremo okno za risanje elektrinih nartov (SCH). Kliknemo z desno tipko na Vaja1 in v prironem seznamu izberemo New/Schematic. Odpre se nam novo okno. Na vrhu se nahaja naslovna vrstica z imenom datoteke. Sledita ji menijska in orodna vrstica Action toolbar in Parameter toolbar. Slednja je dinamina, oziroma prikazuje ikone glede na trenutno izbrani ukaz. Nad delovno povrino se nahaja prikaz koordinat in ukazna vrstica. (command line). Program nam omogoa ve nainov izbire ukazov. Levo stran okna obroblja orodna vrstica Command toolbar, ki vsebuje skoraj vse ukaze za delo v programu SCH (PCB). Pod delovno povrino se nahaja statusna vrstica (status line), ki nam prikazuje navodila pri uporabi posameznih ukazov. Orodne vrstice lahko poljubno razporedimo po delovni povrini oziroma jih zapremo.

f

Podroben opis ukazov orodne vrstice Actions:

fOdpiranje datoteke, shranjevanje datoteke, tiskanje in klic CAM procesorja.

fPreklop okna SCH-PCB in kreiranje novih strani narta.

fIzbiranje knjinic projekta.

fS klikom na ikono SCR-zaenemo izvajanje skriptnih datotek; s klikom na ikono RUN zaenemo uporabniki program (User Language program -ULP).

fIkone za poveavo ali pomanjavo pogleda na delovno povrino (ALT +F2, F3, F4 .).

fRazveljavitev in uveljavitev ukaza.

fPreklic izvajanja ukaza in zaetek izvajanja ukaza.

  1. Podroben opis ukazov orodne vrstice Command:

 

f Info-prikaz informacij izbranega objekta.

fShow-osvetlitev izbranega objekta (prikaz povezav).

fDisplay-prikazovanje in skrivanje posameznih plasti.

fMark-prikaz koordinat kazalca. Omogoa prikaz absolutnih, relativnih in polarnih koordinat. Privzeta nastavitev omogoa prikaz relativne in polarne koordinate. Absoluten prikaz koordinat doseemo tako, da po izbiri ukaza Mark kliknemo na ikono traffic-light.

fMove-premikanje objektov; s klikom na desno tipko objekt vrtimo. Pri premikanju povezav (net) ez pine (prikljuna sponka) komponente, se elektrina povezava ne bo vzpostavila. Pri premikanju pinov komponente ez povezavo (net) pa se elektrina povezava vzpostavi. Pri premikanju ve objektov si pomagamo z ukazom Group in s klikom na desno tipko mike.

fCopy-kopiranje objektov.

fMirror-zrcaljenje objektov.

fRotate-vrtenje objektov za 90 stopinj.

fGroup-Omogoa oznaevanje ve objektov. Izberemo ukaz Group in objekte oznaimo tako, da kliknemo na levo tipko, miko povleemo in nariemo pravokotnik okoli objektov. e ne elimo uporabiti pravokotne izbire, potem po izbiri ukaza kliknemo z levo tipko mike, tipko izpustimo in izberemo drugo toko, v kateri zopet kliknemo z levo tipko mike. Z doloevanjem tok lahko poljubno nadaljujemo, izbiranje pa zakljuimo s klikom na desno tipko mike.

fChange-zamenjamo oznake objektov, irine linij, povezav, vrste podnoja, velikosti pisave .

fCut-v bistvu gre za funkcijo kopiranja oznaenih objektov (Group) v Odloie. Funkcija ni enaka funkciji Izrei v Oknih.

fPaste-lepljenje objektov iz Odloia.

fDelete-brisanje.

fAdd-postavljanje simbolov iz izbranih knjinic na delovno povrino. Pri iskanju simbolov oziroma komponent si pomagamo s funkcijo Search.

fPinswap-zamenjava pinov simbola; mono le v primeru, da so pini simbola na istem izmenjevalnem nivoju (swap level).

fGateswap-zamenjava enakovrednih celic komponente med seboj; na primer medsebojna zamenjava NEIN vrat integriranega vezja 7400.

fName-poimenovanje komponente, povezave (net) ali vodila (bus).

fValue-doloitev vrednosti komponente; primer upor z vrednostjo 10 Ohmov.

fSmash-omogoa loitev imena in vrednosti komponente tako, da ju lahko poljubno razporedimo okrog komponente. Prav tako lahko potem popravljamo velikost pisave. Ime in vrednost komponente ponovno zdruimo tako, da ob izbiri ukaza drimo pritisnjeno tipko dvigalko (Shift).

fMiter-zaokroitev pravokotnih povezav (povezave, vodila, poligoni). Stopnjo zaokroevanja doloimo s ti. miter radiem.

fSplit-vstavimo oglie.

fInvoke-vstavimo tono doloeno celico integriranega vezja; na primer vstavimo celico D pred C.

fWire-z uporabo ukaza Wire riemo linije (v PCB-ju elektrine povezave). irino linij spreminjamo z ukazom CHANGE STYLE.

fText-pisanje teksta.

fCircle-risanje kronice.

fArc-risanje krivulj.

fRect-risanje pravokotnikov.

fPolygon-risanje poligonov (v PCB-ju bakrene povrine poljubnih oblik).

fBus-risanje vodil (bus).

fNet-risanje povezav (net).

fJunction-postavljanje vozli.

fLabel-poimenovanje vodil ali povezav (net).

fErc (Electrical Rule Check)-preverjanje pravilnosti povezav vezja.

  1. Datoteko shranimo z imenom Vaja1. V menijski vrstici izberemo File/Save/.
  2. Nastavimo velikost mree. Vse komponente postavljamo na mreo, katere prikaz lahko vkljuimo ali izkljuimo. Standardna velikost mree je 0,1 in ali 100 milsov (100 milsov je 2,54 mm).

f


Lahko uporabimo tudi druge velikosti mree, vendar se lahko kaj hitro zgodi, da povezave ne bodo prikljuene na pine komponent. Nastavimo tako imenovano alternativno mreo na 0.25 ina, kar nam bo prilo prav pri postavitvi oznak komponent (simbolov). Alternativno mreo vkljuimo tako, da drimo pritisnjeno tipko Alt.

  1. Doloimo knjinice elementov, iz katerih bomo izbirali komponente. Knjinico izberemo tako, da v menijski vrstici izberemo ukaz USE (lahko tudi v konzolni vrstici). Izberemo knjinice: rcl (upori in kondenzatorji), eno od knjinic s konektorji (zaetno ime knjinice s konektorji je con) na primer con-molex ali con-wago-500, knjinico led in knjinico holes. Lahko izberemo tudi vse knjinice, vendar je iskanje komponent in izbiranje komponent takrat poasneje. Vse knjinice izberemo tako, da v ukazni vrstici vpiemo ukaz USE *. Izbriemo pa jih z ukazom USE -*.
  2. Na delovno povrino postavimo komponente. Uporabimo ukaz ADD. Postavljanje elementov prekinemo s pritiskom na tipko ESC. Pri postavljanju simbole obraamo s pritiskom na desno tipko. Pri LED diodah uporabimo funkcijo kopiranja (Copy). Simbole briemo s pomojo ukaza Delete.

f

  1. Simbole razvrstimo tako kot kae slika; pomagamo si z ukazom Move. Simbol mase GND dobimo v knjinici supply1.lbr.

f

  1. Uporom doloimo vrednosti. V orodni vrstici Command buttons kliknemo na ikono Value, nato pa kliknemo na enega od uporov in v okno Value vpiemo vrednost 270E.
  2. Spremenimo oznako konektorja. V orodni vrstici Command buttons kliknemo na ikono Name, kliknemo na konektor (X1) in v okno Name vpiemo CON1.
  3. Oznake simbolov razporedimo. V orodni vrstici Command buttons kliknemo na ikono Smash in nato na upor R1. S tem smo loili oznake komponente od simbola. Oznake premikamo s pomojo ukaza Move. Pri premikanju oznak pritisnemo e tipko Alt (izberemo mreo Alternate) in oznake razporedimo tako, kot kae slika. Oznake lahko zdruimo nazaj s simbolom (izberemo ukaz Smash, izberemo simbol, ob kliku pritisnemo na tipko Shift) vendar potem dobimo privzeto nastavitev postavitve oznak.

f

  1. Prikljuke simbolov (pine) poveemo z inimi povezavami. Uporabiti moramo ukaz Net in ne Wire. Povezave morajo biti zelene barve. Prikljuki simbolov so po privzeti nastavitvi skriti. Prikaemo jih tako, da v orodni vrstici Command buttons kliknemo na ikono Display. Odpre se nam okno s prikazom plasti (layer-jev), kjer kliknemo na tevilko 93. Okno zapremo. Krogi pinov nam oznaujejo mesto, kjer se mora zaeti ali konati povezava (net). Plast 93 izkljuimo.

f

  1. Iz elektrinega narta kreiramo tiskano vezje. Naredili bomo tiskanino, pri emer si bomo nastavitve in nain risanja ogledali v naslednjih vajah. V orodni vrstici Actions kliknemo na ikono Board. V oknu Warning potrdimo kreiranje tiskanine iz elektrinega narta. Odpre se nam okno Board, v katerem nartujemo tiskanino.

f

  1. Na levi strani imamo podnoja komponent, ki so povezana z navideznimi povezavami (net), na desni strani pa delovno povrino, na kateri povezujemo podnoja.
  2. Oznaimo vsa podnoja. Uporabimo ukaz Group, kliknemo na ukaz Move in nato kliknemo z desno tipko mike; podnoja prenesemo na delovno povrino.
  3. Podnoja razporedimo. Uporabimo ukaz Move. Pri premikanju lahko podnoja vrtimo s klikom na desno tipko.
  4. Razporedimo podnoja tako, kot kae slika.

f

  1. Uredimo oznake podnoja konektorja. Podobno kot v SCH uporabimo ukaz Smash in kliknemo na podnoje. Kliknemo na ikono Move in prestavimo oznake podnoij. Pri premikanju oznak pritisnemo na tipko Alt (vkljuitev mree 0,25 ina).

f

  1. Podnoja med seboj poveemo s pomojo ukaza Route. Kliknemo z levo tipko na pad (spajkalno oesce) podnoja in povleemo z miko.

f

  1. Seznam povezav (NET list) program generira avtomatino. Spisek povezav za prikaz lahko generiramo tudi sami. V menijski vrstici kliknemo File/Export/Netlist. Izberemo pot (Vaja1) in ime datoteke na primer NetList. Seznam povezav je tista datoteka, ki povezuje SCH in PCB. e imamo hkrati odprti okni SCH in PCB, se vsaka sprememba v enem oknu odrazi tudi v drugem (na primer brisanje ali dodajanje komponent).
  2. Seznam povezav odpremo v Nadzorni ploi. Izberemo mapo Vaja1 in dvokliknemo na datoteko NetList.

f

  1. V seznamu povezav levi stolpec prikazuje ime povezave (Net). Povezava GND povezuje naslednje komponente CON1, LED1(katoda -C), LED2 in LED3.

f

Povezava N$1 povezuje sponko konektorja in pin 1upora R1. Pin 2 upora R1 je povezan z anodo (A) led diode LED1.

f

  1. Imena povezav program kreira avtomatino. Imena napajalnih povezav GND, VCC . imajo pri zdruevanju povezav vijo prioriteto.
  2. V oknu SCH spremenimo ime povezave N$1 v ZE. V orodni vrstici Command buttons kliknemo na ikono Label, nato pa kliknemo na povezavo med CON1-1 in R1. Pojavi se ime povezave N$1.

f

  1. V orodni vrstici Command buttons kliknemo ikono Name in nato na ime povezave N$1. Pojavi se okno v katerega vpiemo novo ime povezave ZE. Spremembo povezave potrdimo.

f

  1. Oblikujemo postavitev imena povezave; uporabimo ukaz Move in pritisnemo na tipko Alt.

f

  1. Datoteko shranimo in ponovno kreiramo datoteko povezav (Netlist); File/Export/Netlist. Prejnjo datoteko prepiemo in datoteko v Nadzorni ploi programa odpremo. Vidimo, da se je ime povezave tudi v ti. Netlisti spremenilo.

f

  1. Podobno se je ime povezave spremenilo tudi v oknu PCB.

f

  1. Nariemo obrobo tiskanine (plast Dimension) in dodamo izvrtine za pritrditev ploice. Obroba tiskanine (belo obarvan pravokotnik) je e narisana, vendar je prevelika. Lahko nariemo novo obrobo (uporabimo ukaz Wire) ali pa zmanjamo obstojeo obrobo (ukaz Move). Najprej pa vkljuimo prikaz mree. V menijski vrstici izberemo View/Grid. V oknu Grid vkljuimo stikalo za prikaz mrenih rt.
  2. Vstavimo izvrtine. Izberemo ukaz Add. Izberemo knjinico holes in v njej izberemo izvrtino 2,8. Izbiro potrdimo s klikom na gumb OK.

fff

  1. Tiskanino shranimo.

 

 

na vrh