glava
     

Cilji vaje:

  • določiti nastavitve delovne površine.
  • oblikovati glavo dokumenta.

Digitalna TTL vezja

Nastavitve delovne površine

  1. Ob zagonu programa Multisim 8 se odpre okno programa z delovno površino, na katero bomo postavljali elemente. Velikost delovne površine izberemo v menijski vrstici s klikom na Options/Sheet Properties ...
  2. f

  3. V oknu  Sheet Properies izberemo Workspace. Ker bomo uporabljali največkrat velikosti A4 v ležečem položaju, izberemo Sheet Size A4 in Orientation Landscape. Če želimo, da se te nastavitve shranijo in da ostanejo kot privzete vrednosti pri kasnejši uporabi programa, pustimo potrjeno polje Save As Default.
  4. f

    V oknu Sheet Properties lahko izklopimo mrežo, ki se pojavi na delovni površini, tako da brišemo kljukico pred Show grid in kliknemo na gumb Apply. Izklop mreže uporabimo tedaj, kadar želimo natisniti vsebino delovne površine. Pri sestavljanju načrta pa nam pomaga pri razporejanju elementov na delovni površino. Prav tako lahko izklopimo okvir na površini z brisanjem kljukice pred Show border. Obroba je zelo uporabna, kadar je električni načrt na več straneh.
    Za potrditev vseh sprememb kliknemo na gumb OK.

  5. Najverjetneje se delovna površina ne vidi v celoti. Za celoten pogled delovne površine izberemo v menijski vrstici na View /Zoom Fit to Page ali pa pritisnemo bližnjico F7.
  6. f

  7. Pred pričetkom risanja načrta moramo izbrati ustrezen standard elementov. Program nam ponuja dve vrsti standardov: ANSI in DIN. Za izbiro standarda elementov izberemo v menijski vrstici na Options/Global Preferences…/Parts in izberemo DIN standard.
  8. f

  9. Okno zapremo s klikom na gumb OK.
  10. Ko imamo pripravljeno delovno površino, shranimo datoteko v predpisano mapo z imenom Vaja 03.
  11. Glava dokumenta

    Glava dokumenta je zelo pomemben del dokumentacije. Glava je lahko zelo enostavna z le osnovnimi podatki o načrtu, lahko pa je tudi precej obsežna. Najbolj enostavna glava mora vsebovati podatke o nazivu načrta, avtorju načrta, datumu izdelave in številki strani dokumenta.

  12. Za postavitev glave na delovno površino izberemo v meniju Place/Ttitle Block. Odpre se okno za odpiranje datotek z nekaj vzorci glav dokumentov. Izberimo vzorec DefaultV6 in kliknemo na gumb Odpri.
  13. f

  14. S klikom na delovno površino postavimo glavo nekam na sredino.
  15. f

  16. Običajno je glava postavljena v spodnjem desnem kotu delovne površine. Program omogoča avtomatsko urejanje postavitve glave. S klikom na glavo jo označimo. Na zunanjih ogliščih glave se prikažejo modre ročice. V menijski vrstici izberemo Edit/Title Block Position/Bottom Right. Na ta način se glava idealno ujame z obrobo dokumenta.
  17. Spremenili bomo zapise v glavi. Glavo Zato najprej označimo. Izberemo Edit/EditSymbol/Title Block… V oknu Title Block Editor kliknemo na Title, da se pojavijo ročice.
  18.  

    f
    V spodnjem delu istega okna se pojavijo opisi gradnikov okna. V tem delu okna kliknemo na Title: in vpišemo Datoteka:.Ko zapustimo urejevano polje opazimo spremembe zapisov v glavi.

    f

    Na enak način zamenjajmo še naslednje zapise:

    Besedilo

    Novo besedilo

    Designed by:

    Risal:

    Checked by:

    Preveril:

    Approved by

    izbrišemo

    Document N:

    Št. dokumenta

    Date:

    Datum:

    Sheet:

    Stran:

    of

    od

    Revision:

    Izdaja:

    Size:

    Velikost:

  19. Spremenjen vzorec glave bomo shranili v novo mapo z imenom Glave v delovni mapi z imenom Glava1. Zapremo okno za urejanje glave dokumenta.
  20. Opazili smo, da se glava dokumenta še ni nič spremenila. Zato jo bomo označili in pobrisali s tipko Delete. Sedaj naložimo datoteko Glava1, ki se nahaja v mapi Glave.
  21. Oblikovanje glave bomo zaključili z vpisom podatkov v polja glave. S klikom na glavo jo označimo, nato pa izberemo Edit/Properties ... V polje Title vpišemo Vaja 3, v polje Description vpišemo PRIMER DIGITALNEGA VEZJA in v polje Designed by vpišemo ime in priimek.
  22. f

  23. Shranimo datoteko Vaja 3 v našo delovno mapo.
  24. Postavljanje elementov

  25. Na delovno površino bomo postavili osnovne elemente digitalne tehnike: IN-AND, NEIN-NAND, ALI-OR, NEALI-NOR, ENOR in NE-NOT  vrata. Na vhode bomo postavili stikala, s katerimi bomo nastavljali logične nivoje, na izhode pa indikatorje, ki bodo prikazovali stanja glede na vhodna stanja. Ko bomo sestavili celotno vezje, bomo izvedli simulacijo.
    Načrt vezja prikazuje naslednja slika:

  26. f

  27. Najprej bomo poiskali logična vrata IN-AND. Če bomo iskali element IN-AND, ga ne bomo dobili nikjer, ker je prvi del zapisa v slovenščini, drugi del pa v angleščini, govorimo pa o AND vratih. Zato je pri iskanju elementov potrebno poznati angleške izraze.
    Če nimamo odprte datoteke Vaja 03, ki smo jo predhodno shranili, jo moramo odpreti. Na delovni površini mora biti postavljena obroba in izpolnjena glava dokumenta. Najprej bomo postavili na delovno površino vrata AND. Za postavitev elementa imamo več možnosti:

    • v menijski vrstici izberemo Place/Component …,
    • kliknemo na delovno površino z desno tipko miške in izberemo Place Component …,
    • z uporabo bližnjice Ctrl+W,
    • kliknemo na primerno ikono v orodni vrstici knjižnic. Ta način je uporaben le, če program dokaj redno uporabljamo.
  28.  

    f

  29. Če izberemo katerokoli od naštetih možnosti, se vedno odpre okno Select a Component.

  30. f

  31. Program nam omogoča iskanje elementov, če le poznamo njegovo ime. V oknu Select a Component kliknemo na gumb Search…, v polje Component vpišemo AND in kliknemo na Search.
  32. f

  33. Rezultat iskanja je novo okno z najdenimi elementi v knjižnicah. Izberemo AND2 ter kliknemo na OK. Odpre se prvotno okno Select a Component, v katerem kliknemo na OK. S klikom postavimo AND vrata na delovno površino. 
  34. f

  35. Na delovno površino postavimo in razporedimo še ostala vrata.
  36. Postavimo še vhodno stikalo. Pritisnimo  Ctrl+W. V oknu Select a Component pod Group izberemo Basic, pod Family kliknemo na SWITCH in izberemo stikalo SPDT. Stikalo postavimo levo od vrat. Pod stikalo postavimo še eno stikalo.
  37. Stikali moramo preslikati preko Y osi. Z desnim klikom na stikalo se odprejo možnosti sprememb. Izberemo  Flip Horizontal. Enako naredimo tudi pri drugem stikalu.
  38. f

  39. Stikali bomo poimenovali z A in B, med simulacijo pa jih bomo preklapljali s pritiskom na tipki A in B na tipkovnici. Z dvoklikom na stikalo se odpre okno Switch. Izberemo Value in v polje Key for Switch vpišemo A. Kliknemo na Label in v polje pod Ref Des vpišemo A. Enako opravimo še z drugim stikalom z imenom B, preklapljali ga bomo s tipko B.
  40. f

  41. Za pravilno delovanje stikal moramo postaviti še maso in enosmerni izvor 5V. Na tipkovnici pritisnimo Ctrl+W, da se odpre okno Select Component. Pod Group izberimo Sources, pod Family pa POWER SOURCES. Na delovno površino levo od obeh stikal A in B postavimo DGND in VCC.
  42. Za opazovanje digitalnih izhodov bomo na izhodne priključke postavili digitalne indikatorje. V orodni vrstici knjižnic  izberemo ikono Place Indicator.    
  43. f

    Pod Family kliknemo na Probe, izberemo simbol PROBE_RED in ga postavimo desno od AND vrat na delovno površino. Postavimo še ostale indikatorje, pri katerih lahko zamenjamo barvo.

  44. Ko smo postavili vse gradnike vezja na delovno površino, povežemo elemente, kakor je prikazano v načrtu.
  45. Običajno pri postavljanju elementov na delovno površino ne moremo paziti na urejenost indeksov elementov. Nekako se pričakuje v načrtih, da indeksi naraščajo od leve proti desni in od zgoraj navzdol. Na primer, če je na levi strani delovne površine R1, se pričakuje, da bo R2 v bližini. Program omogoča, da elemente razvrsti po nekem ključu. To naredimo z klikom na Tools/Rename/Renumber Components….V oknu Rename Component Reference Designators kliknemo na Renumber. Okno zapremo s klikom na gumb OK.
  46. f

  47. Delo shranimo v predvideno mapo z imenom Vaja 3.
  48. Simulacija vezja

  49. Ko smo zaključili z načrtom vezja, lahko poženemo oponašanje delovanja vezja ali simulacijo Simulacijo poženemo z izbiro v menijski vrstici  Simulate/Run. Lahko pa poženemo simulacijo s klikom na stikalo v orodni vrstici ali pa s pritiskom na tipko F5:
  50. f

    Med delovanjem simulacije pritiskamo na tipki A ali B, s tem pa postavljamo na vhode vrat logične nivoje L ali H (0 ali 5V). Glede na vrsto vrat se postavlja tudi izhod. Na primer: pri AND vratih bo izhodno stanje H, če bosta oba vhoda A in B v stanju H.

  51. Simulacijo ustavimo s ponovnim pritiskom na gumb v orodni vrstici ali pa s ponovnim pritiskom na tipko F5.

Vaja za radovedne

Po narisanem načrtu sestavite vezje in s pomočjo simulacije ugotovite delovanje in uporabo vezja!

Pomoč
Postavljena senzorja tipata objekte pri vhodu in izhodu. Vsebina prikazovalnika se mora najprej povečevati (vhod), šele nato se lahko vsebina zmanjšuje (izhod).

f

 

Navodila
MultiSim - 01 - Osnove programa MultiSim
MultiSim - 02 - Analogno vezje
MultiSim - 03 - Digitalna TTL vezja
MultiSim - 04 - Uporaba instrumentov
MultiSim - 05 - Enostopenjski ojačevalnik - analize
MultiSim - 06 - Digitalni virtualni instrumenti
MultiSim - 07 - Analizator
MultiSim - 08 - Časovnik 555

Izhod

 

na vrh